Na prvem srečanju ste nas vprašali, zakaj smo se prijavili na to izobraževanje. Rekla sem, da se želim naučim učiti otroke jezika. V jaslicah otroci ne govorijo, zato sem to sprejela kot izziv in po resnici povedano z veliko dvomi. Vendar pa na vseh izobraževanjih, ki sem jih imela (in bilo jih je kar nekaj) nisem srečala tako vztrajne, odločne, vase prepričane predavateljice, ki je vztrajno predavala svojo snov v angleščini no matter what. Prav prisilili sta nas, da smo razmišljali angleško (seveda po svojih sposobnostih). V tem izobraževanju ste zahtevali od nas, da smo teorijo izvedli v praksi, kar se drugače na izobraževanjih ne izvaja. To je bilo tisto, kar nas je prisililo v učenje angleščine in seveda vi, na evalvacijah, katere ste izvajali dosledno in obširno. Naučila sem se, kaj pomeni manj je več, kakšno moč ima govorica telesa, mimika obraza in pozitiven odnos do dela. Prisilili ste me, da sem razmišljala o pravljici drugače - kaj je otroku bistvo pravljice, kaj mu želim predstaviti, kako mu pravljico približati, da mu bo nekaj pomenila, da bo je vesel... Ker sem to morala početi v angleščini, sem se res morala osredotočiti na bistvo in ga z otroki doživeti. Če je uspelo v tujem jeziku, mora uspeti v slovenskem še lažje. Skozi igro z otroki sem uspela otroka prej naučiti, da je ponovil besedo v angleščini kot v slovenščini, ker to nisem počela skozi igro, skozi zabavo... vzgojiteljica