Po spletu okoliščin me je pot že v času študija zanesla v tujino, kmalu zatem se mi je ponudila zaposlitev, ki sem jo zgrabila - in se je še držim - z obema rokama, osnutek diplome pa je ostal v mapi na namizju računalnika. Z veliko mero potrpežljivosti in vzpodbude s strani mentorice, sem vsakih nekaj mesecev dopisala kakšno poglavje, dodala kakšno idejo, potem pa so me zaposleni na šoli seznanili s projektom Munera 3, ki je bil super priložnost, da končam, kar sem si pred leti tako goreče zadala. Za redno zaposleno mlado žensko in zagotovo za vse mlade zaposlene, ki se trudijo uspeti v neizprosnem tempu življenja, je vzpodbuda v obliki podpore MIZŠ ter EU in gibljivost projekta zelo dobrodošla. Skupek tega mi je omogočil učinkovito razporeditev časa in organizacijo delovnih obveznosti, zagotovo pa je oseben pristop zaposlenih, iskrena skrb ter razumevanje izrednega pomena za (moj) nov, dosežen cilj. Dagmar Pečovnik, VSGT Maribor