David Urankar je voditelj oddaj Dobro jutro in Avtomobilnost na RTV Slovenija, ob tem pa nam krajša vikende tudi z zabavnim podkastom (tudi v Youtube video izdaji) Gospoda, ki ga ustvarja z Juretom Godlerjem. Zelo aktiven je v modelingu, kjer smo ga nazadnje lahko spremljali v mednarodni kampanji za Philips. Ob tem pa je ambasador za Breitling, Atomic in Ski Amade.

Mag. Miran Saksida se je leta 1970 rodil v Šempetru pri Gorici. Po končani srednji elektro šoli na TŠC Nova Gorica je diplomiral iz področja telekomunikacij na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo. Znanstveni magisterij iz področja informacijsko upravljavskih ved je opravil na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Po diplomi je poučeval strokovne predmete iz elektrotehnike in računalništva na različnih šolah v okviru TŠC Nova Gorica. Od leta 2004 do 2017 je bil ravnatelj Višje strokovne šole. Od leta 2018 dalje je direktor ŠC Nova Gorica.

Dva mandata je bil član Komisije za imenovanje predavateljev višjih strokovnih šol. Od leta 2014 dalje je član Komisije za akreditacijo višješolskih študijskih programov in višjih strokovnih šol ter od leta 2018 dalje pa tudi član Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje.

Adrijana Hodak je vodja Talentjourney-a, platforme za poklicno odličnost na področju interneta stvari, in aktivna članica skupnosti praktikov centrov poklicne odličnosti. Od leta 2019 do 2021 je bila ambasadorka poklicnega in strokovnega izobraževanja v okviru Evropskega tedna poklicnih spretnostih, imenovana s strani Evropske komisije. Sodeluje z ETF (European training fundation) kot svetovalka za razvoj ocenjevalnega orodja za centre poklicne odličnosti ter z Unesco-Unevoc-om, v okviru pobude BILT za inovacije v poklicnem in strokovnem izobraževanju.
Na Šolskem centru Nova Gorica je zaposlena že 25 let, sprva kot profesorica nemškega jezika in vodja mednarodnih projektov,  od leta 2007 pa kot vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra. Od leta 2004 je aktivna članica Konzorcija šolskih centrov. Od leta 2016 je kot predstavnica Konzorcija tudi članica upravnega odbora EUproVET-a, platforme evropskih ponudnikov poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Louka Parry je izvršni direktor in ustanovitelj The Learning Future. Nekdanji učitelj je pri 27 letih postal ravnatelj šole in bil imenovan za Navdihujočega javnega srednješolskega učitelja leta ter se uvrstil med 40 najboljših voditeljev, mlajših od 40 let, v Južni Avstraliji. Od takrat je usposobil na tisoče izobraževalcev in vodij po vsem svetu, da bi povečal njihov pozitiven učinek. Ima dva magisterija, govori pet jezikov, končal je študij na Harvardu in bil rezident na podiplomski šoli Stanford.

Delal je na vseh celinah, tudi na političnih forumih na visoki ravni z OECD, Evropsko komisijo in tako raznolikimi izobraževalnimi sistemi, kot so Romunija in Dominikanska republika. Delal je v vseh zveznih državah Avstralije in v vseh izobraževalnih sektorjih, pa tudi z neprofitnimi organizacijami in velikimi korporacijami, kot sta Apple in Microsoft.

Je vodja in ustanovitelj Karange: Globalno zavezništvo za socialno čustveno učenje in življenjske veščine ter strokovnjak za opolnomočenje posameznikov, šol in organizacij pri zmanjševanju razlik socialnega, čustvenega in akademskega učenja.

Francozinja Laurence Devillers, rojena leta 1962, je profesorica umetne inteligence na pariški Sorboni, sodelavka inštituta LIMSI pri Nacionalnem centru za znanstvene raziskave ter ena najuglednejših evropskih strokovnjakinj za družbena in moralna vprašanja rabe robotov v vsakdanjem življenju. Doktorirala je iz raziskave algoritmov za prepoznavo govora, pri postdoktorski habilitaciji se je ukvarjala s simulacijo čustev pri strojnih sistemih in je avtorica mnogih znanstvenih člankov na to temo.

Pri francoski znanstveni založbi Éditions de l’ Observatoire v okviru družbe Humensis je izdala knjigi Les robots émotionnels (2020) ter La souveraineté numérique dans l’après-crise (2020). Leta 2019 je za zasluge prejela najvišje državno odlikovanje, francoski red legije časti.

Se je ekipi CEU v Inštitutu Jožef Štefan pridružila v projektu LIFE Podnebna pot 2050, kjer koordinira delo z odločevalci. Več let se ukvarja s tematiko podnebnih sprememb. V sklopu študija morske ekologije (Univerza v Bremnu, Leibniz Centre for Tropical Marine Research), je pol leta v Gani preučevala obalno erozijo.

Pod okriljem British councila je bila izbrana za podnebnega zagovornika, kjer je pridobila dodatne mednarodne izkušnje. Kot geografinja in ekologinja ima na okoljske teme interdisciplinaren pogled.

Po Gimnaziji Kranj sem se vpisal na fakulteto za arhitekturo, eno leto pozneje sem predčasno zapustil fakulteto za arhitekturo in se vpisal na MDS v Aucklandu, Novi Zelandiji. Tam sem 2003 diplomiral iz računalniško podprte animacije in oblikovanja in sem, navkljub zanimiv ponudbam za delo, odšel nazaj v Slovenijo, kjer danes soustvarjam podjetje 3fs d.o.o., ki svoje storitve v 99 % izvaža in sicer na trge Skandinavije in Kanade.

Podjetje 3fs razvija najzahtevnejše digitalne rešitve in produkte za multinacionalke celega sveta, predvsem tistega, kjer so pričakovanja do kvalitete digitalnega okolja največja: Skandinavija in Severna Amerika.

Mag. Tanja Čelebič je zaposlena na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, kjer se analitično ukvarja s področjem izobraževanja in kulture. S prispevki sodeluje pri pripravi Umarjevih publikacij, kot na primer Poročilo o razvoju, Poročilo o produktivnosti, Evropski steber socialnih pravic, ter drugih publikacijah. Je urednica delovnih zvezkov Umar. Odziva se na predloge strateških dokumentov, publikacij ipd, ki jih pripravljajo druge institucije in s katerimi tudi sicer redno sodeluje.

Barbara Kirn je zaposlena v okoljski nevladni organizaciji Ekologi brez meja, kjer se ukvarjajo z okoljskimi temami, največ z odpadki in preprečevanjem njihovega nastajanja. V društvu so vpeti v delo z različnimi ciljnimi skupinami: tudi šolami in mladinskimi organizacijami. Pred kratkim so izdali prvi učni načrt za zero waste ambasadorje,  s katerim želijo pripomoči k širjenju znanja o zero wastu in dejanskim možnostim za uporabo tega znanja po vsej Evropi.

Gorazd Jenko z več kot 30-letnimi izkušnjami na različnih vsebinskih področjih javne uprave, od česar več kot 24 let s področja EU politik, prvenstveno evropske kohezijske politike, je strokovnjak zaposlen na Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Od leta 2015 deluje na področju Slovenske strategije pametne specializacije (S4), katere soavtor tudi je, enako tudi nove Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5), trenutno še v fazi potrjevanja. V okviru delokroga S4/S5, je zadolžen za 3 prednostna področja – Trajnostna pridelava hrane, Trajnostni turizem ter Materiali kot končni produkti, medtem ko je ekspertno skozi večino svoje profesionalne poti osredotočen na razvoj človeških virov, vključno z osrednjim evropskim mehanizmom spodbujanja tega področja – Evropskim socialnim skladom, zato v okviru S4/S5 tudi zadolžen za politiko (»policy«) razvoja znanj in spretnosti za pametno specializacijo. Vključitev razvoja človeških virov kot enakovrednega dela svežnja ukrepov slovenske pametne specializacije v 2015, je namreč tudi v evropskem prostoru predstavljalo novost z močno evropsko dodano vrednostjo – Evropska komisija je tako že v svojem osnovnem predlogu kohezijskega zakonodajnega okvirja 2021-2027, razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo opredelila kot enega 4 osnovnih področij vlaganj za Pametno Evropo.

Sodeluje v različnih domačih in mednarodnih projektih, prav tako je član številnih strokovnih in reprezentativnih združenj in odborov ter drugih delovnih teles tako v Sloveniji, kot tudi EU (npr.  osrednjega telesa s področja razvoja človeških virov v EU – tripartitnega Odbora Evropskega socialnega sklada)  ter drugih mednarodnih organizacijah (npr. OECD LEED).

Dr. Darjo Felda se je rodil 3. 2. 1956 v Kopru. Diplomiral in magistriral je na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, doktorski študij pa je zaključil leta 2011 na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.

Po diplomi je poučeval matematiko in računalništvo na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani, od leta 1985 do leta 2003 je bil zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Od leta 2003 je zaposlen na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, nazadnje kot redni profesor za didaktiko matematike. Od leta 2005 do leta 2019 je bil prodekan za študijske zadeve Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, od leta 2019 do leta 2022 je bil prorektor za študijske zadeve Univerze na Primorskem. Dr. Felda je bil od leta 1985 do leta 2012 član upravnega odbora Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Več kot 25 let je vodil matematična tekmovanja za srednješolce v Sloveniji. Od leta 1992 do leta 1998 je bil odgovorni urednik revije Matematika v šoli, ki je osrednja revija za področje didaktike matematike v Sloveniji. Od leta 2009 do leta 2021 je predsedoval Predmetni komisiji za matematiko za nacionalne preizkuse znanja, od leta 2020 pa je član Državne komisije za splošno maturo.

Dr. Darjo Felda je sodeloval v različnih projektih s tematiko o izboljšanju kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja, ukvarjal se je zlasti z razvojem sodobnih modelov poučevanja in učenja matematike.

Chiara Riondino je vodja enote za poklicno izobraževanje in usposabljanje, Cedefop, v Generalnem direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Evropske komisije. V preteklosti je delala kot koordinatorka politike zaposlovanja in pomočnica politike direktorja za zaposlovanje. V tem kontekstu se je osredotočila predvsem na zaposlitvene možnosti in izzive v spreminjajočem se svetu dela, aktivne politike trga dela in pravične delovne pogoje. Širše si je prizadevala tudi za napredek evropskega stebra socialnih pravic.

Preden se je pridružila Komisiji, je Chiara delala tako v zasebnem kot javnem sektorju, med drugim kot vodja enote na italijanskem ministrstvu za gospodarstvo in finance.

Anbot je glasbena skupina, ki jo vodi skladatelj Aldo Kumar. V repertoarju ansambla Anbot najdemo pesmi balkanskih narodov, klezmerja (gre za glasbo, ki izhaja iz židovske tradicije in jo najdemo v deželah vzhodne Evrope) ter glasbo iz italijanske filmske tradicije (Fellini – Amarcord), irske in francoske ljudske motive, stare latino hite in mnoge druge pesmi, ki s svojimi melodičnimi impulzi budijo nostalgijo in slikajo pokrajino časa, v katerem je živa glasba ljudi še povezovala s toplino svoje izraznosti. Beseda Anbot izhaja iz istrske besede nekoč ali enkrat.

Skupina Anbot so:
Aldo Kumar, harmonika
Peter Jakša, tamburica, kitara
Peter Jud, violina
Nino de Gleria, bas, čelo
Janez Pirc, kahon, perkusije
Peter Beltram, flavta
Iztok Smeh, klarinet
Tomislav Čizmić, vokal
Janez Vlaj, violina
Rudi Štravs, bas kitara
Miran Mohar, orglice, tolkala

Komorni godalni orkester sestavljajo vidni glasbeniki profesionalnih slovenskih simfoničnih orkestrov, ki jih umetniško vodi Patrik Greblo.